Nove raziskave kažejo, da je človeška dejavnost v zadnjih 50 letih zmanjšala populacijo živali za 70 odstotkov. Nekatere vrste so bile v zadnjih nekaj letih še posebej ranljive. Preberite, če želite izvedeti, zakaj Svetovni sklad za divje živali pravi, da 'luči utripajo rdeče' glede upadanja divjih živali, katera območja so doživela največje zmanjšanje in zakaj ima sprememba ekosistema velike posledice za ljudi.
1
Organizacijske težave Red Alert
Svetovna populacija divjih živali se je od leta 1970 do 2018 v povprečju zmanjšala za 69 odstotkov, poroča Svetovni sklad za divje živali v Veliki Britaniji, katerega poročilo Living Planet je objavljeno vsaki dve leti. Pred dvema letoma je bil upad 68-odstoten. Pred štirimi leti jih je bilo 60 odstotkov. Poročilo navaja, da je skupna izguba enaka izginotju človeške populacije v Evropi, Ameriki, Afriki, Oceaniji in na Kitajskem. Ljudje so povzročili upad s čezmernim razvojem in krčenjem gozdov, kar je povzročilo izgubo naravnih habitatov živali in onesnaženje. In posledic ne bodo občutile samo živali – odprava teh naravnih habitatov bi lahko preprečila prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. 'Luči utripajo rdeče,' so sporočili iz organizacije.
2
Območje z največjim upadom
Indeks živega planeta spremlja spremembe v divjih živalih po vsem svetu in zbira poročila o 32.000 populacijah 5.230 živalskih vrst. V Južni Ameriki je prišlo do največjega upada divjih živali – živalske populacije so se v pol stoletja zmanjšale za 94 odstotkov, saj je človekov razvoj uničil biološko bogata območja, kot je Amazonka. 'To poročilo nam pove, da je najhujši upad v regiji Latinske Amerike, kjer je največji deževni gozd na svetu, Amazonka,' je dejala Tanya Steele, izvršna direktorica WWF-UK. 'Stopnja krčenja gozdov se pospešuje, zaradi česar ta edinstveni ekosistem ni le dreves, ampak tudi divjih živali, ki so odvisne od njih, in sposobnosti Amazonije, da deluje kot eden naših največjih zaveznikov v boju proti podnebnim spremembam.'
3
Kaj pa ZDA?
Število prostoživečih vrst se je zmanjšalo za 20 odstotkov v Severni Ameriki in za 18 odstotkov v Evropi, piše v poročilu. Toda to ni dobra novica: nižje številke so posledica dejstva, da je bil velik del naravnega okolja na teh območjih že izkoriščen. Drugod po svetu se je število divjih živali zmanjšalo za 66 odstotkov v Afriki in za 55 odstotkov v Aziji in Pacifiku. ae0fcc31ae342fd3a1346ebb1f342fcb
4
Najbolj prizadete vrste
Najhuje so bile prizadete vodne vrste. Skoraj 1400 vrst sladkovodnih rib, plazilcev in dvoživk se je v povprečju zmanjšalo za 83 odstotkov.
5
Svetovni voditelji 'pogrešani v akciji'
'Za nas največja skrb niso le številke,' je dejal Steele. 'Dejstvo je, da ni nobene akcije - svetovni voditelji manjkajo v akciji.' 'Kljub znanosti, katastrofalnim napovedim, gorečim govorom in obljubam, gorečim gozdovom, potopljenim državam, rekordnim temperaturam in razseljenim milijonom svetovni voditelji še naprej sedijo in gledajo, kako naš svet gori pred našimi očmi,' je dodala. 'Podnebna in naravna kriza, njuni prepleteni usodi, nista oddaljena grožnja, ki bi jo naši vnuki rešili s tehnologijo, ki jo je treba še odkriti.' Decembra naj bi se skoraj 200 držav srečalo v Montrealu na vrhu ZN o biotski raznovrstnosti, da bi določili nove cilje za zaustavitev upadanja divjih živali do leta 2030. Nobeden od ciljev, določenih za leto 2020, ni bil dosežen.
Michael Martin Michael Martin je pisatelj in urednik iz New Yorka, katerega vsebine o zdravju in življenjskem slogu so bile objavljene tudi na Beachbody in Openfit. Sodeluje kot pisec za Eat This, Not That!, objavljen je bil tudi v New Yorku, Architectural Digest, Interview in mnogih drugih. Preberi več
